Strani

ponedeljek, 26. marec 2012

Toskanski Kostanji

Toscana rock climbing trip

Prišel je čas, ko se je zima poslovila ter narava prebudila iz bele zimske odeje. Prišla je pomlad. Pomlad je čas, ko dnevi postajajo daljši in sonce je bolj toplo. Je čas, ko so ljudje bolj veseli in megla v Ljubljani pojenja. Pomlad je tudi čas, ko topli žarki posvetijo na skale in se plezalci veselijo novih smeri, projektov (svojih ciljev) in novih sten, za katere so trdno trenirali čez zimo na umetnih stencah ali doma…
Za vse avanturiste, ljubitelje narave in navdušence športnega plezanja je Toscana pravi naslov za vas. V Toscani pomlad pokuka malce prej kot pri nas, zato je pravi trenutek, da jo obiščete prav zdaj.
Toskana je najbolj zanimiva turistična destinacija v Evropi, zahvaljujoč se vplivni zgodovini in neomejeni količini svetovno poznane umetnosti. Poleg teh znamenitosti Toscano obdaja prelepo gričevnato hribovje in mediteransko morje. Narava je poraščena z ogromno količino listnatih gozdov in prečudovitimi velikimi kostanji, kjer se skrivajo čudovite previsne stene. Toscanska provinca je priljubljena destinacija ne samo za poznavalce izvrstnega vina in uživalce domače kulinarike, ampak tudi  za nas – ljubitelje plezanja v prelepem ambientu.












 PLEZANJE

San Rocchino
Divja pokrajina ponuja različen tip skale in pester izbor smeri, tako eno ali več raztežajne dolge smeri. Večina plezališč je skoncentriranih okrog mesta Lucca in Viareggio, ki sta oddaljena le nekaj kilometrov od Mediteranskega morja. Poležavanje na več kilometerski peščeni plaži zelo prija, da se spočijejo navite roke in olupljeni prsti. Nekaj sektorjev se nahaja severno ob obali, v bližini mesta Carrara. Plezanja je možno tudi na prelepem otoku Elba, ki ponuja plezanje po granitnih ploščah  na prečudovitih plažah ter je odlična destinacija za dopustovanje z družino in prijatelji.

Candala Alta
Naša izbira plezanja v Toscani je bila naključna. Namreč doma se je na plezalnem vodničku kar precej časa nabiral prah, pa sva rekla, zakaj pa ne bi obiskala nekaj novega na poti na Sardinijo. Toscana ponuja v svoji ˝džungli˝ zelo zanimivo plezarijo, stene so presenetljivo visoke, segajo kar tja do 60 metrov. Smeri so obogatene s kapniki, pri katerih po naravnem čudežu imajo nenavadne luknje, ki so super oprimek. Domačini temu pravijo da so nastale zaradi strel, …kaj pa drugega. Mi pa smo si mislimo ta svoje,…. tako da so oni zvrtali luknjo v kapnik in to je to.
Dostop do plezališč je različno dolg (od 10 do 30 min hoje ) in ponavadi zaraščen, tako da se počutiš kot da si v pravi džungli. Na poti do sten pa te obdajajo ogromni kostanji. Če ste ljubitelji kostanja,  lačni ne boste ostali.


Klemen v Gli Amici del Bofonchio 8b , Candalla Bassa
Cimetero
 V dveh letih sva Toscano obiskala enkrat pozno poleti ter 2x za novebmberske počitnice. Maja in Anže pa sta tam plezala za prvomajske dneve. Domačini pa obljubljajo super pogoje tudi že pred prvim Majem. Plezališča, ki jih priporočava so Monsummano (bolj primerno za ogrevanje, lažje in pletkaste smeri s prisojno lego), Candalla Bassa in Candalla Alta, kjer imaš izvrstno previsno plezarijo po kapnikih in rahlo previsnimi dolgimi platami. Sektorja sta skoraj cel dan v senci, sonce pride za kaki dve urici popoldne. Cannelot ima upravičeno ime, saj sektor sestavljajo sami kapniki v 30 metrov visokih smercah. Za Cimitero in San Rocchino sektorja sta značilni rahlo do zelo previsni steni z zelo težkimi smermi in projekti, težavnost pa se prične od 7b dalje. V Grappolungo plezališču sva obiskala Isola sektor, ki je bil bolj po mojem okusu, predvsem zaradi tehnične plezarije in malce krajšimi smermi. V Conchiusoriju pa sva plezala v Conheta, Trittico in Saratogi sektorju.  Najboljši je bil Saratoga, v katerem so primerno dolge, lepe kapničaste smeri, obrnejene na jug, težavnost pa se začne od 6b naprej. Za poleti je bolj primerno Rocchete plezališče, ki se nahaja na 1050 n.m.v. v prijetnem gozdičku, ter je primerno za vse plezalce.
Candala Bassa
Cannelot














V bližini mesta Carrara sva obiskala grotto Monzone, ki je ni v vodničku. Je nov sektor, v katerem je približno 25 smeri, ki so precej previsne in dolge ter z najboljšimi kapniki na tem Svetu. V grotti Monzone lahko plezaš celo leto, v vročini, snegu, dežju, v glavnem kadarkoli. Midva sva bila tam v takem nalivu, da so bile na cestah že poplave, grotta pa čisto suha vključno z lahkimi smermi. Smeri so težke od 6a do 8c. Zelo priporočava Monzone grotto. V isti dolini pa so tudi stolpi Torri di Monzone, z multipitch smermi.
Grotta Monzone
 Grotta Monzone

Candala Alta


Monsummano

LOGISTIKA

Oddaljenost iz Ljubljane: 550km.
Najbolj primeren čas: pomlad in jeseni (od sept.-dec.), nekatera plezališča obiščete pa tudi poleti, saj so visoka kar 1000m nad morjem..
Nastanitev: kamp v Viareggio, apartmaji v Camaiore. Če si z avtodomom pa lahko spiš kjerkoli na parkiriščih na dostopu v plezališča.
Trgovine: Dico, Penny v Viareggiu, Carefourr v Pisi.
Kofeterija in zajtrki: Slaščičarna Il Rosana v Camaiore.
Picerije: V Camaiore so vse picarije zelo dobre.
Voda: Povsod so vodnjaki v vasicah z zelo dobro gorsko vodo, ponavadi ob vznožju v plezališča. Tuširanje v tolmunih ali morje.
Druge aktivnosti: prelepi sprehodi po hribovitem svetu.
Znametitosti: Pisa, Lucca, Firence.
Ljudje: zelo prijazni.


Večino plezališč je v bližini mesta Viarego in Lucca
Vasica Casoli je znana po umetnosti
Poleg plezanja, uživanja odlične hrane in vina, sprehajanje po čudovitih sredozemskih ulicah, je Toscana zelo lepa za sprehajalce po hribovitem svetu. Urejene potke te vodijo po čudovitih gozdovih, kjer te spremlja nepozabna tišina narave. Za sprostitev in vdihavanje miru, je Toscana pravi raj. 

Sončanje ob "reaktorju"


Camping Na parkingu

avtorica: anja

nedelja, 18. marec 2012

Dostopanje do Isterskih sten


 Ta vikend sva se po uspešno opravljeni registraciji Blue Arow-multivana odpravila v Istro. Prvo postajo sva imela v Istrskih toplicah, kjer sva si šla ogledat neko novo skalo. Po eno urnem dostopu skozi grmovja, drevesa, trnje... sva ugotovila da tam sploh ni smeri in jih zaradi slabe skale verjetno tudi ne bo. Iz ceste je zgledalo dosti bolje :(.  
  V soboto pa sva si šla ogledat plezališče v Pazin. Tam naj bi plezala, a je bila na žalost luknja pod vodo, čez steno pa je tekel slap. Vsaj za fotkat je bilo lepo :).

Preveč vode za plezat
In premalo za DWS

 In pot sva nadaljevala pot v Brseč: (http://www.penjanje.net/index.php?option=com_content&task=view&id=735). Tam naj bi bile lepe, dolge in lahko dostopne smeri čisto ob morju. Zahvaljujoč super skici v vodničku pa sva spet dostopala skozi grmovja, drevesa, trnje..., čez stene, pod stenami in na koncu končno prišla do morja in stolpa, kjer smeri štartajo direktno iz morja. Smer je bila sicer super, voda pa je bila na žalost premrzla za kopanje.

Dostop do smeri

 V nedeljo sva se zbudila v Medveji. Veselje po previsnih stenah pa nama je kmalu uničil dež, veter in mraz. Po pol-urnem obupavanju in razmišljanju kam bi še lahko šla, sva dobila info o dobrih razmerah v Kompanju, zato sva se odločila za Pandoro, pri Buzetu. Tu res ni bilo več megle in z veseljem sva se spustila do skale. Začela sva bolj počasi. In čukasto. In vse je bilo težko. Na koncu pa sem se le zbral za eno smer, ki mi jo je uspelo preplezati na pogled. Na vrhu so me sicer malo usmerjal kam smer sploh gre zaradi zmešnjave s kompleti in kombinacijami. No važn da me je navil ko prasca (kar se za 8c že spodobi) in da se smer zaključi s top outom kot vsak dober bolder. Sledila je kratka pavza in ugotovitev, da me odvilo ne bo še kakšnen dan in sva se odpravila proti domu na pivo in pašto. lp

V Medveji ni bilo kot lansko leto :(